Karierna zgodba diplomanta FTPO, Dževada Kanurića
Prihajam iz Ljubljane, natančneje iz Šiške. V srednjo šolo sem hodil na Srednjo strojno in kemijsko šolo v Ljubljani. Na začetku niti sam nisem vedel, kakšna bo moja prihodnost, kaj si želim postati oz. katero fakulteto izbrati. Imel sem dve izbiri in sicer, prva je bila dokončati srednjo šolo, se zaposliti ter trenirati nogomet, ki mi veliko pomeni, ali druga, prenehati z nogometom in se izobraževati, da postaneš nekaj več ter da delaš to, kar te veseli. Odločil sem se za drugo opcijo in ni mi žal. Za FTPO sem se odločil, ker me je fascinirala predstavitev fakultete na naši srednji šoli, mojo odločitev pa je podprlo tudi dejstvo, da se je za isti študij odločil tudi moj prijatelj oz. sošolec. Tako mi je bilo lažje, da ne bom sam daleč od doma in da si bova lahko stala ob strani, če bova imela težave.
Sam študij je bil odličen, zelo poučen in zanimiv. Študij je vseboval veliko praktičnega dela, veliko laboratorijskih vaj, kar je bilo super. Predvsem me je zelo veselilo, ker na FTPO nisi samo številka. To sem takoj spoznal tako, da če kaj nisem razumel pri predavanju ali če sem potreboval kakršno koli pomoč, so se profesorji z veseljem odzvali in ti pomagali. Veselilo me je tudi to, da smo bili s sošolci zelo povezani in smo bili kot ena velika družina. Vedno enotni, vsi za enega in eden za vse, skupaj smo se učili, si pomagali ter se podpirali.
Študijsko življenje v Slovenj Gradcu je bilo zelo zanimivo. Mirno mestece z veliko narave in miru. Zato sem med prostim časom želel to čim bolj izkoristiti. Fakulteta nam je nudila veliko po-študijskih aktivnosti, kot na primer, med zimo smo imeli možnost najema dvorane za športne aktivnosti kot so odbojka, košarka, nogomet, čez poletje pa smo se udeleževali študentskih piknikov in drugih druženj. Svoj prosti čas sem rad izkoriščal za športne aktivnosti, seveda, ko se ni bilo potrebno učiti. S sošolci smo redno hodili na bližnji hrib Rahtel, kolesarili do Avstrije in nazaj, obiskovali smučišče Kope in še bi lahko našteval.
Med študijem sem navezal veliko stikov z delodajalci, saj smo v okviru študijskih ekskurzij obiskovali različna podjetja in če si tam pokazal malo zanimanja, si lahko takoj stopil v stike z njimi. Jaz sem v stik s sedanjim delodajalcem prišel tako, da smo med zaključevanjem drugega letnika odšli s profesorjem na pijačo, kjer smo se pogovarjali o naši prihodnosti. Ker sem že takrat razmišljal o mojih zaposlitvenih možnostih, sem prosil profesorja za nasvet. Dal mi je namig, da poizkusim v podjetju Iskra ISD - Plast, kjer je bilo ravno objavljeno prosto delovno mesto. Med poletnimi počitnicami sem tako stopil v stik s predstavniki, ki so mi najprej ponudili delo preko študentskega dela. Z mojim delom so bili zadovoljni, zato so mi kasneje ponudili tudi kadrovsko štipendijo, ki mi je prišla zelo prav v tretjem letniku.
Po končanem študiju sem se potem zaposlil v istem podjetju Iskra ISD - Plast v Kranju, kjer še danes opravljam delo tehnologa za materiale. Moja odločitev, da se zaposlim v tem podjetju je bila prava, saj sedaj opravljam delo, za katero sem se izobraževal, poleg tega, pa mi je všeč, ker podjetje ni preveliko, ker vsak pozna vsakogar, ker je veliko možnosti za napredovanje in ker veliko vlagajo v mlad kader. Profesorju sem za vedno hvaležen za namig in pomoč tistega dne.
Moje dolžnosti pri delu so nadzor, upravljanje, vzdrževanje centralno dozirnega sistema za peči, ki sušijo materiale, nadzor in po potrebi tudi popravilo cevovoda, ki vodi do brizgalnih strojev. Skrbim tudi za vzorčenje materialov, shranjevanje in pripravo vzorčnih materialov za preizkuse. Sproti pa izdelujem mape s tehnično dokumentacijo artikla (katalog napak, pakiranje, tehnološki postopki,…).
Moji največji dosežki so izpeljan projekt rušitve starega centralno dozirnega sistema ter postavitev in razširitev novega centralno dozirnega sistema. Ob tem sem se veliko naučil in predal znanje o njegovi funkcionalnosti tudi drugim. Trenutno pa se ukvarjam s ponovno uporabo odpadnega materiala, recikliranjem oziroma mletjem ter ponovno uporabo, kjer smo dosegli dobre rezultate ter tako pomagali podjetju, da zmanjša izmet. Podrobneje smo se poglobili tudi na recikliranje odpadnega duroplasta. Primarnemu materialu smo dodajali reciklat, kot polnilo. Rezultati so presenetljivo dobri.
Še vedno sem v stiku s fakulteto, saj sta dve sošolki zaposleni na fakulteti. Slišimo se glede novosti na FTPOju ali v našem podjetju. Sodelujemo pa tudi poslovno, če pride v podjetju do kakšne nerešljive težave, se obrnem na fakulteto in profesorje za nasvet.
V prostem času se najraje družim s prijatelji, takrat radi igramo družabne igre ali »Playstation«. Najraje pa imam še vedno nogomet, ki ga igramo dvakrat do trikrat tedensko. V nogometu enostavno pozabim na vse probleme in uživam v igri.