INTERVJU S ČLANICO KOLEGIJA FTPO, Majo Mešl, predstojnico Kariernega centra in mednarodne pisarne ter Tajnikom fakultete

Svojo karierno pot ste pričeli na Koroškem višjem in visokošolskem središču KoViVis in bili v inicialni skupini za ustanovitev takrat še Visoke šole za tehnologijo polimerov. Kako se je začela vaša karierna pot?

Moje zanimanje za izobraževalne sisteme in delo na tem področju se je začelo že veliko pred zaposlitvijo. V srednji šoli sem s pomočjo SOROS štipendije po 2. letniku gimnazije odšla na poletno šolo na Univerzo Syracuse v ZDA, potem pa sem tretji in četrti letnik srednje šole obiskovala na Drugi Gimnaziji Maribor – program Mednarodna matura.  Posebnost in osnovna prvina programa Mednarodna matura (IB) je v tem, da ne spodbuja dijakov le k znanju akademskih predmetov, ampak tudi k ustvarjalnosti in socialnem delu. Poudarek je na razumevanju in uporabi znanja. Obe izkušnji sta mi dali vpogled v »drugačne« izobraževalne programe in sisteme, ki so dajali velik poudarek samostojnem delu, kritičnemu razmišljanju, povezovanju znanj različnih disciplin, ustvarjalnosti, razvoju čustvene inteligence in socialnega čuta, komunikacij in ne pomnjenju podatkov. Ko sem nadaljevala študij na Fakulteti za družbene vede, smer Mednarodni odnosi, se je zanimanje za to področje še krepilo in tako sem za temo diplomske naloge izbrala  »Izobraževanje na prehodu v družbo znanja z vidika držav v tranziciji«. Že med pripravo diplomske naloge sem se vključila v projekt Kluba Koroških študentov z naslovom Ostani tu, s katerim smo želeli zaustaviti »beg možganov« iz regije in preko tega sem prišla v stik z Regionalno razvojno agencijo Koroška ter se prijavila na razpis Koroškega višje in visokošolskega središča, ki se je ustanovilo daljnega leta 2004. Spomnim se mojega prvega dne, ko sem na Glavnem trgu 1 prišla še v takrat popolnoma prazne pisarne in s takratno direktorico, kasnejšo prvo dekanico Visoke šole za tehnologijo polimerov dr. Silvo Roncelli Vaupot, kjer se je pričela zgodba visokega šolstva na Koroškem in s tem zgodba naše fakultete.

Vseskozi ste si prizadevali, da se v Slovenj Gradcu vzpostavi visoka šola, ki bo drugačna od obstoječih in bo podpora potrebam veliko podjetij tako iz regije kot iz celotne Slovenije. Kaj vas je najbolj gnalo na poti do cilja?

Koroško višje in visokošolsko središče je bilo ustanovljeno z namenom vzpostaviti optimalno mrežo visokošolskih institucij, ki bi podpirale razvoj regije in Slovenije. Ideja o študijskem programu s področja tehnologije polimerov je že nekaj čas krožila po Sloveniji, saj v Sloveniji ni bilo študijskega programa, ki bi celovito obravnaval to perspektivno področje gospodarstva, kjer deluje več kot 1700 podjetij in ki za razvoj potrebuje visoko izobražen kader, ustrezno infrastrukturo ter raziskovalno-razvojne storitve. Ekipa Koroškega višje in visokošolskega središča je uspela »uloviti« to idejo, vzpostaviti vrhunsko ekspertno skupino strokovnjakov iz industrije, združenj, raziskovalnih in visokošolskih institucij, ki je pripravila sodoben in s trendi in industrijo usklajen študijski program ter zasnovala temelje za razvoj fakultete. Ženejo nas visoki cilji na vseh treh področjih delovanja, tako na študijskem, kot na raziskovalnem in sodelovanju z industrijo ter vrednote, ki jih živimo že vsa ta leta: osebni odnos, praktična naravnanost, odzivnost in stalne izboljšave. Menim tudi, da k razvoju in cilju, ki ga omenjate prispevalo tudi dejstvo, da smo bolj podobni start-up podjetju kot javnemu zavodu, saj se moramo za svoj obstoj in razvoj boriti na trgu in biti boljši od konkurence, če želimo mlade pritegniti za študij v Slovenj Gradec, ki (še) ni univerzitetno mesto ter prepričati podjetja, da izvajamo kakovostne storitve. Poleg tega pa nas tesno sodelovanje z gospodarstvom in majhnost, ki je včasih slabost, včasih pa prednost, dela zelo agilne in prilagodljive.

Fakulteta je dosegla največ pomembnih mejnikov ravno v času vašega mandata direktorice. Med drugimi so to bili preoblikovanje Visoke šole za tehnologijo polimerov v Fakulteto za tehnologijo polimerov, sprejem Strategije razvoja FTPO 2018-2024, pristopi novih soustanoviteljev fakultete, pridobitev novega laboratorija in še bi lahko naštevali. Kako vi gledate na fakulteto v smislu njenega razvoja do danes?

Seveda sem, kot verjetno vsi sodelavci na fakulteti, izredno ponosna na razvoj naše fakultete ter vse mejnike, ki smo jih dosegli od ustanovitve. Dejansko smo začeli iz nič. Ni bilo ne kadra, ne opreme, ne partnerjev, ne študentov, ne denarja … V teh 15 letih smo res dosegli neverjeten uspeh. Smo pa še vedno v najstniških letih in imamo še veliko priložnosti za nadaljnji razvoj. Izzivov in idej ne zmanjka in to je eden od ključnih razlogov, poleg super sodelavcev seveda in podpore vodstva, da sem po tolikih letih še vedno tu. Kljub temu, da je v teoriji zaželeno, da človek menja službo vsakih nekaj let 😊 in da sem po naravi zelo radovedna in imam rada spremembe. Vsak dan sem hvaležna, da lahko živim z družino v tako lepem okolju in hkrati ustvarjam na fakulteti, kjer imam možnost spremljati in vplivati na razvoj mladih, jih spremljati, ko se razvijajo v uspešne in zadovoljne strokovnjake v podjetjih, sodelovati z vrhunskimi slovenskimi in mednarodnimi podjetji, visokošolskimi in raziskovalnimi institucijami ter razvijati inovativne študijske metode ter druge ideje in projekte, vplivati na visokošolski sistem v Sloveniji,… in še bi lahko naštevala.

Za razvoj fakultete je torej veliko vaših zaslug. Na katero ste vi še posebej ponosni?

Razvoj fakultete je zasluga vseh zaposlenih, zunanjih sodelavcev, partnerjev, podpornikov, ustanoviteljev,… Je pa res, da diham s fakulteto že od začetka in da sem ponosna tudi na svojo vlogo v tej zgodbi. Ponosna sem na marsikaj. Na to, da uspemo vsako leto v Slovenj Gradec privabiti mlade iz cele Slovenije, ki jih potem oborožimo z aktualnim znanjem in veščinami ter jih podpiramo in spremljamo v okviru Kariernega centra, ki ga vodim. Ponosna sem vsakič, ko slišim, da so naši diplomanti zadovoljni in se uspešno razvijajo na svojih delovnih mestih in ko slišim od njihovih nadrejenih, da so prišli oboroženi s pravimi znanji in kompetencami. Ponosna sem na vse mednarodne projekte, ki smo jih uspešno prijavili in zaključili in so dodali kamenček v mozaik razvoja fakultete ter vsakič, ko se ti partnerji z veseljem vrnejo na FTPO in nas povabijo v nove projekte. Ponosna sem vsakič ko stopim v naše laboratorije, ki so opremljeni z vrhunsko raziskovalno opremo in predvsem z našimi nasmejanimi  raziskovalci in tehničnimi sodelavci, ki rešujejo aktualne izzive polimerne industrije. Večina le-teh je še nekaj let nazaj na FTPO gulila študentske klopi.

1. 3. 2020 ste predali direktorsko funkcijo dekanu, sami pa se posvetili vodenju Kariernega centra in mednarodne pisarne na FTPO ter Tajništva fakultete. Nam zaupate kaj je bil razlog za ta korak?

Proti koncu mojega 4 letnega mandata sem se odločila, da Upravnemu odboru predlagam združitev funkcije dekana in direktorja. FTPO je majhna fakulteta, ki je v preteklosti zaradi takratnih izzivov potrebovala direktorja in dekana v dveh funkcijah. To fazo razvoja pa smo prerasli in menila sem, da fakulteta za nadaljnji razvoj potrebuje eno vodilno osebo, ki vodi tako poslovni kot strokovni del  ter vodje posameznih enot, ki skrbijo za razvoj in organizacijo svojih področij. Upravni odbor se je strinjal z mojim predlogom, pod pogojem, da najdemo primerno osebo za to funkcijo. Torej priznanega strokovnjaka, raziskovalca, visokošolskega učitelja s področja tehnologije polimerov ter izkušenega managerja. V mislih sem imela samo eno takšno osebo in izredno vesela in hvaležna sem, da se je ta oseba odločila pridružiti naši ekipi.

Ste nepogrešljiva članica kolegija dekana ter tudi neumorna iskalka rešitev za številne izzive, s katerimi se srečujete pri svojem delu. Kaj vas najbolj motivira pri vašem delu?

Težko vprašanje. Mogoče iskanje rešitev za izzive, priložnosti, izboljšave, ki jih vidim na vsakem koraku. Idej za projekte, izboljšave je še zelo veliko. Včasih preveč, kot bi znali potrditi moji sodelavci. Uživam v ustvarjanju novega, v povezovanju, snovanju novih projektov, idej, konzorcijev za projekte, v sodelovanju z različnimi partnerji,… Vse seveda v skladu z našimi strateškimi cilji. Zelo sem vesela, da imam zdaj več časa za nove projekte na področju inovativnih študijskih metod, nove razvojne mednarodne in lokalne projekte, PR in marketing aktivnosti, delo v Kariernem centru.

Kako gledate na zelo pomemben kazalnik uspeha delovanja Kariernega centra kot je visoka zaposljivost diplomantov FTPO?

Mi smo bili ustanovljeni s ciljem razvoja kadrov, raziskav in storitev za podporo predvsem slovenski industriji plastike. Zaposljivost naših diplomantov je najpomembnejši kazalnik našega uspeha. Vedno rada poudarjam, da so naš najpomembnejši produkt, čeprav se sliši mogoče preveč »plastično«, naši diplomanti. Oni so bodoči razvojniki, vodje proizvodnje, tehnologij, kakovosti v podjetjih, ki bodo skrbeli za razvoj naših podjetij. Njihova visoka zaposljivost poleg velikih potreb po strokovnjakih s tega področja, pomeni, da smo jih uspeli oborožiti s »pravimi« znanji in jih dobro usposobili za spopadanje z izzivi v delovnem okolju. 

Karierni center pa ne obsega le svetovanja in pomoč pri vzpostavljanju stikov študentov z delodajalci. Veliko aktivnosti se izvaja ravno na promociji te vrste tehničnega poklica že na nivoju osnovne šole. Nam lahko kaj več poveste o tem?

Eden od pomembnih strateških ciljev fakultete je tudi vplivati na razvoj regije, zato že vrsto let zelo tesno sodelujemo s srednjimi, osnovnimi šolami in vrtci. Izvajamo predavanja na temo Polimeri in okolje ter jih gostimo v naših laboratorijih, kjer za njih pripravljamo zanimive laboratorijske vaje in predstavitve. V prihodnosti želimo te aktivnosti še nadgraditi s pripravo kakovostnih vsebin in vaj za učitelje, organizacijo poletnih šol, tudi na drugih perspektivnih področjih, organizacijo natečajev… vse  s ciljem mlade navdušiti za naravoslovno-tehnične poklice, za raziskovalno delo, za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa. Menimo namreč, da teh aktivnosti na Koroškem primanjkuje.

Vaše delo obsega tudi vodenje različnih projektov. Kateri je za vas (bil) še posebej pomemben?

Ponosna sem na vse projekte, ki smo jih uspešno prijavili in izpeljali. Najbolj mi ostaja v spominu projekt Polyregion, naš prvi Interreg projekt, ki smo ga vodili in sami zasnovali skupaj z Unverzo v Leobnu. Cilj projekta PolyRegion je bil ustvariti močno in trajno gospodarsko regijo v čezmejnem območju Slovenija - Avstrija z izboljšanjem sodelovanja med ključnimi deležniki na področju polimernih materialov in tehnologij. Projekt nam je odprl vrata na vseh treh področjih naše dejavnosti, pridobili smo veliko partnerjev, znanja in prepoznavnosti. V zadnjem letu pa sem najbolj vesela potrditve projekta PolyFlip, kjer s pomočjo sredstev programa Erasmus+ – Strateška partnerstva, skupaj s tremi partnerskimi visokošolskimi institucijami in Ljudsko Univerzo Velenje ter fanti iz Vzorčnega mesta, razvijamo metode in gradiva na področju inovativnih pedagoških metod in IKT orodij (s poudarkom na metodi »obrnjene učilnice«), z namenom izboljšanja kakovosti študijskega procesa, uporabe novih IKT orodij (vključno z AR) ter uvajanja projektnega in sodelovalnega učenja v sodelovanju z industrijo pri različnih predmetih. 

Sodelavci vas opisujejo kot zelo družabno, komunikativno in toplo osebo, osebo, ki do vsakega posameznika dostopa z odprtim odnosom ne glede na njegov/vaš naziv ali mesto na hierarhični lestvici. Kaj vi menite o tem?

Kar zardevam ob teh vprašanjih/pohvalah, moram priznati. Nedvomno sem zelo družabna in komunikativna, odprta. Sodelovanje z ljudmi mi je največje veselje, težko bi me zaprli v kak laboratorij. Sodelavci tudi vedo, da me nazivi sploh ne obremenjujejo in da mi ni težko argumentirati svojih stališč ne glede na to kdo je na drugi strani mize. Poleg tega uživam v svojem delu, seveda predvsem zaradi sodelovanja in dobrih odnosov v kolektivu in z zunanjimi partnerji. Z leti vedno bolj ugotavljam kako pomembni so dobri osebni odnosi in kako pomembno je, da se jih neguje in le-ti niso nekaj samoumevnega. Pa ne govorim samo o službi. Hvaležna sem, da delam v kolektivu z osebami, ki so mi iskreno pri srcu. Poleg tega se kot vodja seveda tudi zavedam, kako pomembna je dobra klima v kolektivu in kako pomembno je spoznati in upoštevati potrebe svojih sodelavcev.  

Na kateri dosežek v vašem življenju ste še posebej ponosni?

Na moja sinova seveda oziroma mojo družino.

V lanskem letu ste prejeli priznanje za »uspešno vodenje Fakultete za tehnologijo polimerov v času mandata direktorice«. Kaj vam ta naziv osebno pomeni?

Kot vodja oziroma direktorica sem se seveda spopadala z različnimi izzivi in poskušala sprejemati »prave« odločitve ter voditi fakulteti v pravo smer. Ni bilo lahko. Velikokrat sem žrtvovala čas za družino in nosila službo domov, kot pravimo. Vesela in zadovoljna sem, ko sem potegnila črto in ugotovila, da sem uspela uresničiti večino ciljev, ki sem si jih zadala in opisala v programu, ki sem ga pripravila ob prijavi na razpis ter da se je fakulteta v času mojega mandata dobro razvijala na vseh področjih. Seveda pa sem pohvale oziroma priznanja izredno vesela, nisem ga pričakovala in sem bila ganjena ob podelitvi in poslušanju obrazložitve.

Prosti čas radi preživite z družino, v naravi, s knjigo v roki, na potovanjih… Smo še kaj izpustili?

Tudi v prostem času sem zelo radovedna in imam rada izzive. Zato so tudi moji hobiji kar pestri. Rada imam številne športne aktivnosti, od smučanja, tenisa, teka, joge, kolesarstva,… Trenutno se poskušam naučiti igrati bobne ter žonglirati. Vesela sem, da večino teh hobijev sedaj lahko izvajamo skupaj z družino, saj sta otroka stara že 9 in 12 let. Bobni in žongliranje so tako prišli na vrsto letos. Vesela pa sem tudi, ko uspeva s partnerjem kdaj sama zjutraj uiti na turno smuko ali tenis 😊. Najpomembnejša sprememba v zadnjem letu v naši družini, pa je nov štirinožni prijatelj Kastor, ki sem si ga želela že dolga leta in ki nas “spodbuja”, da smo še več v naravi, še bolj aktivni in na nek način še bolj povezani. Poleg tega pa bi izpostavila še glasbo oziroma koncerte. Glasba je pomemben del mojega življenja, trenutno z mano bolj v slušalkah, ko grem na sprehod ali pomivam posodo. Takoj ko bo tega norega leta konec, pa komaj čakam spet na koncerte v živo.