Izr. prof. dr. Blaž Nardin ponovno izvoljen za dekana FTPO
Predstavitev dekana, izr. prof. dr. Blaža Nardina, ki je svoj drugi mandat nastopil s 1. 1. 2024, smo strnili v tri intervjuje. Vabljeni k branju intervjujev časnika Večer (13. 2. 2024, avtor Nejc Strojnik), slovenjgraškega glasnika SGlasnik (april 2024, avtorica Maja Nabernik) ter intervjuja, ki dekana prestavlja v bolj osebni luči.
Novičnik, januar/februar/marec 2024, avtorica Sara Jeseničnik
Skozi prejšnje intervjuje smo vas spoznali po vaši strokovni plati, želeli pa bi vas predstavili še bolj osebno. Kaj vas motivira v življenju?
Starši so mi vse življenje dajali vzgled, da je potrebno v življenju delati pošteno. S takšno popotnico je vsako jutro nov motiv. Izjemno sem srečen, da imam svojo družino, ki mi pomeni resnično vse na tem svetu. Daje mi energijo, motivacijo in inspiracijo. V službenem pogledu pa me najbolj motivira dobro sodelovanje med zaposlenimi in samoiniciativnost, ko gremo vsi skupaj proti istemu cilju. In seveda uspešno rešene naloge, do katerih pridemo s trudom.
Kateri so tisti hobiji oz. dejavnosti, ki vam pomagajo ohranjati ravnovesje med delom in zasebnim življenjem?
Na prvo mesto bi postavil seveda svojo psičko Gino, s katero si deliva jutra in večere. Ker je Gina zelo aktivna, nas vse skupaj v družini motivira za dolge sprehode v naravi, obiskovanje bližnjih in daljnih krajev ter iskanje nam še neodkritega. Vsem nam je zelo blizu preživljanje prostega časa na štirih kolesih, saj obožujemo potovanja z avtodomom, spoznavamo nove kraje, ljudi in običaje. Iz štirih koles rad presedem tudi na kolo, sedaj tudi električno… 😊. Pozimi pa zelo rad tečem na smučeh in alpsko smučam. Druženje s prijatelji pa predstavlja še tisti ščepec soli, ki da življenju poln pomen.
Radi poudarite, da so vaša vrata vsakomur vedno odprta. Sodelavci vas tudi opisujejo kot izjemno strokovnega, načelnega ter hkrati empatičnega in družabnega dekana. Komunikacija z vami pa je vedno usmerjena k rešitvam. Se strinjate s tem?
Lepo je slišati takšne opise. Vrata morajo biti vedno odprta in vsak mora imeti možnost, da pove svoje mnenje. Takšen način dela in vodenja uporabljam že od samega začetka svoje profesionalne kariere. Bistveno lažje je na takšen način sprejemati odločitve, ko dobiš poglede iz različnih zornih kotov. V svoji karieri sem se že nekajkrat ujel v tem, da sem bil sto odstotno prepričan v svoj prav, a ko smo situacijo prediskutirali s kolegi in jo prerešetali še z drugačnimi pogledi, pa se je pojavil moment na katerega nisem pomislil. Zato se rad prepričam, da so odločitve, ki jih moram sprejeti, resnično najboljše.
V času vašega mandata dekana FTPO sodelavci radi pohvalijo tudi vaš angažma za krepitev medosebnih odnosov znotraj ekipe FTPO. Predvsem preko organizacije družabnih aktivnosti kot so »team buildingi« zaposlenih, novoletna srečanja in praznovanja rojstnih dni. Kateri bi bil tisti družabni dogodek preživeli s sodelavci, ki se vam je še posebej vtisnil v spomin?
Uf, težko se je odločiti kateri je bil najboljši. To je skoraj tako, kot bi me vprašali, katero hči imam raje… 😊. Vendar bi vseeno izpostavil dva. In to je bilo druženje v Robanovem kotu in nato veslanje po Savinji – junija 2021. Drugo druženje pa je bilo povezano s poplavami, ki so prizadele celotno Slovenijo avgusta 2023. Septembra smo vsi skupaj spoznali, da smo v enem dopoldnevu lahko pomagali očistiti zelo majhen delček travnika, pa smo bili prisotni praktično vsi. To ti še dodatno odpre oči in pokaže, kako močna je narava.
Na kateri dosežek v vašem življenju ste še posebej ponosni?
Da sem postal oče dvema fantastičnima hčerama in da bom kmalu postal tudi dedek.
SGlasnik, april 2024, avtorica Maja Nabernik
Diplomantom zagotovljena karierna pot
Fakulteta za tehnologijo polimerov je edina visokošolska institucija v Sloveniji, ki ponuja vsebinsko zaključen študij na področju polimernih tehnologij in materialov. Hiter razvoj področja in pomanjkanje znanj na tem področju njihovim diplomantom zagotavljata visoko zaželenost med delodajalci. V Sloveniji se kar 1700 podjetij ukvarja s predelovanjem plastike, kar nas glede na število prebivalcev uvršča v svetovni vrh, karierna pot diplomantov FTPO je zato zagotovljena, pravi dekan fakultete dr. Blaž Nardin, ki je v začetku letošnjega leta nastopil nov mandat na čelu fakultete. Njene dosežke so lani v lokalnem okolju nagradili s plaketo mestne občine. »Tudi to potrjuje, da delamo dobro v prizadevanju, da Slovenj Gradec, ki postaja hub za polimerno industrijo v Sloveniji, postavimo na zemljevid visokošolskega raziskovanega prostora.«
Na vaši fakulteti izobražujete na področju plastike, ki je dandanes v smislu ekološkega vidika izrazito negativno zaznamovano …
Brez plastike ne znamo več živeti. Vprašati pa se moramo, kako bomo z njo ravnali. Problematika onesnaževanja je problem ljudi, ne problem materiala. Veliko plastike že obstaja, zato je eden ključnih izzivov zbiranje, ločevanje in ustrezna reciklaža materialov, ki jih več ne potrebujemo. Študente o vseh teh načinih izobražujemo, kako odpadne materiale izboljšati in obogatiti, da gredo v nov življenjski cikel. Industrija plastike se bo v naslednjih desetih letih podvojila. Vsak dan pride na trg ogromno novih plastičnih izdelkov, njihova uporaba se povečuje, saj ima plastika veliko fantastičnih lastnosti v primerjavi z drugimi materiali; je lahka, enostavno jo je predelati, ogljični odtis pa je v primerjavi z denimo steklom bistveno nižji.
Vaši študenti so izjemo iskan kader, pravzaprav vsi dobijo zaposlitev takoj po koncu študija …
Vsem novim študentom z veseljem povemo, da so jim takoj ob začetku študija zagotovljene kadrovske štipendije, ker so potrebe po tovrstnih kadrih že samo na Koroškem zelo velike. Dnevno prejemamo povpraševanja po naših študentih. Njihova zaposljivost je ta trenutek sto odstotna. Zato si želim, da bi bil vpis na našo fakulteto še večji. V Sloveniji se kar 1700 podjetij ukvarja s predelavo plastike, naša država je glede na število prebivalcev največji predelovalec plastike v svetu. Prepričan sem, da je karierna pot naših diplomantov v naslednjem dolgem obdobju več kot perspektivna.
Na kakšen način sodeluje fakulteta z gospodarstvom?
S slovenskimi in tujimi podjetji imamo pogodbe o dolgoročnem sodelovanju, industrijska komponenta je za nas res pomembna. Trenutno sodelujemo s približno 120-timi podjetji. Za njih izvajamo meritve, analize materialov in procesov, razvojne projekte. To za nas na letnem nivoju pomeni približno 200 do 300 tisoč evrov prihodkov iz storitev, kar je unikum v slovenskem prostoru. Tako se navezujemo na razvojne projekte v podjetjih. Na Koroškem imamo izvrstna podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo polimerov, s katerimi smo vzpostavili vzajemno sodelovanje. Strokovnjaki iz podjetij našim študentom na predavanjih predstavljajo novosti s področja polimerov.
V zadnjih letih ste na različne načine nagovorili tudi najmlajše …
Otroke je treba navdušiti za tehniko že v zgodnjih letih. Pri nas so izjemno dobro obiskane brezplačne poletne počitniške šole, ki smo jih ponudili na Koroškem. Vsako leto organiziramo štiri poletne šole, pri tistih za osnovnošolce nam finančno pomaga Mestna občina Slovenj Gradec. Zanimanje je res veliko. Na mnogo načinov sodelujemo tudi z osnovnimi in srednjimi šolami. Na tak način krepimo zanimanje za tovrstne poklice in seznanjamo mlade s tem področjem.
Kakšne so ambicije, lahko napoveste kakšne novosti, načrte?
Naš laboratorij smo še razširili, s čimer smo podvojili kapacitete. Usmerjamo se v projekte, ki dodajajo praktično znanje, v projekte za podjetja, ki potrebujejo naše storitve. Trenutno se ukvarjamo kar z 11-timi razvojnimi projekti, med njimi mnogimi evropskimi. S tem iščemo vire financiranja za naš razvojno raziskovalni del, s čimer pridobivamo nova znanja za razvoj naše branže. Vso manjkajočo tehnologijo želimo v naslednjih letih izpopolnili, kar bo zagotovo prineslo tudi širitev in izboljšanje pogojev. Seveda pa si v dobrobit študentov, več kot 60 odstotkov jih prihaja izven Koroške regije, želimo v prihodnje v sodelovanju s pristojnimi pridobiti v Slovenj Gradcu študentski dom. Zaenkrat smo študentom zagotovili boljše pogoje v domačem hostlu.