Karierne zgodbe diplomantov FTPO

Karierne zgodbe diplomantov FTPO
Karierna zgodba diplomanta FTPO – Branka Stojanovića
/ Kategorije: Karierne zgodbe

Karierna zgodba diplomanta FTPO – Branka Stojanovića

»Prihajam iz Sevnice, srednjo šolo sem obiskoval na ŠC Celje, smer kemijski tehnik.

Za študij me je navdušila takratna ekipa fakultete, ki nam je preprosto in enostavno predstavila bistvo samega študija in kaj študent s tem pridobi – to je poklic in zaposlitev. Slednje mi je bilo v tistem času najbolj pomembno za kasnejšo brezskrbno prihodnost.

V spominu na študij mi bo vedno ostala svoboda in praktičnost tako predavanj kot vaj. Nikoli se nisem počutil utesnjenega s pretiranimi časovnimi roki, doseganjem visokih rezultatov, vse to se mi je zdelo pomembno za kasnejšo kreativnost pri pomembnejših odločitvah. Prepletenost dejanskih primerov iz gospodarstva z odlično teoretično osnovo iz močnih akademskih kadrov Ljubljanske in Mariborske fakultete, skratka strokovnost in zaupanje v znanje je bilo na visokem nivoju. Ko se danes spominjam, me je takrat najbolj motila oddaljenost fakultete. No, danes se lahko na to le smejim, saj mi je to sedaj ena najboljših stvari - netipična lokacija (to, da ta ni bila LJ/MB) ti odpre obzorje in pogled na druge kotičke Slovenije, zraven pa spoznaš tudi neverjetno dobrosrčnost Korošcev.

Glede na velikost mesta je bilo bivanje v Slovenju Gradcu dokaj umirjeno. Oddaljenost Maribora (45 min) in okoliških manjših kotičkov pa je bilo dovolj za potešitev študentskega življenja. V Sloveniji si ne moremo privoščiti ukvarjati z velikostim in oddaljenostim mest, saj je vse to na dosegu roke. Mesto Slovenj Gradec je majhno in preprosto, stvari so jasno označene, red in čistoča sta na visoki ravni. Najboljši del mesta pa so meščani, ki so prijazni in vedno pripravljeni na pomoč.

V prvem tednu prvega letnika sem se od 43 sošolcev edini (ostali so bili skeptični) prijavil za kadrovsko štipendijo - preko fakultete. V roku treh tednov sem jo dobil v podjetju, kjer sem zaposlen še danes. Kadrovska štipendija mi je šolanje znatno olajšala in odprla nove možnosti v življenju. V času študija se mednarodne izmenjave nisem udeležil, sem pa mednarodno mobilnost potešil kasneje preko službe, saj je v segmentu polimerne tehnologije veliko potovanja po Evropi.

Zaposlen sem v podjetju SEP d.o.o., trenutno kot skrbnik ključnih strank. Na našem strokovnem področju je tako kot leta 2014 tudi še danes primanjkljaj inženirjev. Podjetje me je zaposlilo sredi 2. letnika, tako da sem študij potem nadaljeval z izrednim programom (še ena velika prednost). Veliko dodatnega usposabljanja nisem potreboval, vso znanje in predvsem izkušnje so se potem nabrale skozi čas - noben resen delodajalec ne pričakuje od študenta v prvi fazi, da bo opravil vso delo z odliko in pravilno izvedbo. Vse kar iščejo za začetek je želja in ambicioznost - teoretično znanje pridobljeno na fakulteti je le nagrada in orodje za kasnejše učenje praktičnega dela v službi.

Moje trenutne odgovornosti na delovnem mestu so skrb za naše največje kupce, predvsem proizvajalca avtomobilov Renault. Skrbim, da pravilno razumemo njihove zahteve in jim v zameno pravilno ponudim naše storitve. Pomeni, da sem že zgodaj vključen v razvoju naslednjih generacij avtomobila. Za potrebe tega delovnega mesta sem pred tem opravljal 5 let delo inženirja v razvoju na tehnologiji ekstruzijskega pihanja. Brez fakultete in dela inženirja, danes ne bi mogel predstavljati podjetje pred tako pomembnim kupcem.

Mojih delovnih dosežkov se je do sedaj kar nekaj nabralo. Predvsem sem ponosen na vpeljavo nove tehnologije vakuumskega pihanja plastike leta 2015 takrat s prvim strojem iz Italije, danes namreč obratuje že tretji stroj. V zadnjih dveh letih sem predvsem ponosen na svoje sodelovanje v našem hčerinskem podjetju v Rusiji. V tej deželi že tudi nekaj časa bivam in pomagam našem podjetju pri industrializaciji in rasti. Od pričetka mojega sodelovanja z Rusijo smo uspešno zagnali projekte za Renault Captur, Lada X-Ray in druge, ob tem smo pričeli z enim zaposlenim in prišli na današnjih 50. Seveda je pomembno razumeti, da vse to brez prave ekipe ne bi šlo in njim sem za sodelovanje pri teh dosežkih najbolj hvaležen.

Tudi v prihodnje se želim v sklopu trenutnega mentorstva izoblikovati v pomembnejši člen podjetja, kjer lahko kujem prihodnost in razvijam poslovno strategijo, ki zajema tako tehnično in komercialno osnovo.

Stike s fakulteto (FTPO) sem definitivno ohranil. To je še ena izmed najlepših zadev - ko končaš z diplomo ali magisterijem nimaš občutka, da si končal. Imaš občutek, da si še vedno del velike družine in predstavniki fakultete ti dajo hkrati vedeti, da te cenijo in te tudi vedno na nek način znova vabijo nazaj. Moje sodelovanje s fakulteto gledam tako - jaz sem od njih znanje nekaj let jemal, sedaj prihaja čas, da ga pričnem vračati nazaj - s tem je cikel sklenjen in napredek za bodoče generacije zagotovljen.

V prostem času posegam po knjigah in športnih aktivnostih, predvsem pohodih. Moja največja strast  pa je "rock", tako da upam, da se kmalu skupaj vidimo na kakšnem koncertu!«

Prejšnji članek Karierna zgodba diplomanta FTPO – asist. Janeza Slapnika, mag. inž. tehnol. polim.
Naslednji članek Karierna zgodba diplomantke FTPO – Tadeje Završnik, mag. inž. tehnol. polim.

Name:
Email:
Subject:
Message:
x
50 kosov vrhunske raziskovalne opreme
1700 potencialnih delodajalcev
4 študenti na učitelja
40 vrhunskih strokovnjakov
  • English